ZAKAJ?! Zakaj prihaja do trpinčenja in zlorabljanja otrok??

Nekateri najbolj pogosti vzroki trpinčenja ali zlorabljanja otrok s strani odraslih (starši/zakoniti skrbniki, drugi družinski člani ali prijatelji) so:

1.) Učenje po vzoru (trpinčen/zlorabljen otrok prevzame družinske vzorce reševanja konfliktov v družini in ko odraste sam počne isto)

2.) Sociološki vzroki (revščina, nezaposlenost, preobremenjenost)

3.) Biološki vzroki (slabo obvladljiva agresivnost oseb, ki trpinčijo/zlorabljajo otroke)

4.) Viktimološki vzroki (nekateri trpinčeni/zlorabljeni otroci imajo lastnosti, ki prispevajo k temu, da jih odrasli trpinčijo/zlorabljajo – pretirana živahnost/razposajenost, mentalna prizadetost, telesne hibe, bolezni – kar pa ne pomeni, da so si sami krivi za trpinčenje, ki jim je bilo povzročeno!)


Ti vzroki le »prispevajo« k trpinčenju in zlorabljanju otrok, glavna in največja razloga pa tičita samo v odraslih; to sta njihova čustvena nezrelost ter pomanjkanje samokontrole.

Otroci niso nikoli krivi za trpinčenje ali zlorabe, ki so jih bili deležni. Otroci so vedno nedolžni in »brezmadežni«. Pri odraslih pa ni vedno tako…

Odziv medijev na problem trpinčenja otrok v Sloveniji

Odziv medijev na moj e-mail, ki sem ga prejšnji ponedeljek (29.3.2010) razposlal vsem večjim slovenskim televizijskim, radijskim in časopisnim hišam, je bil do danes (7.4.2010) zelo majhen, bolje rečeno zanemarljiv (približno 10 %).

Na mojo pobudo, po večjem informiranju javnosti o problemu trpinčenja otrok v Sloveniji, so se konkretno odzvali:
-Predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk (poslal mi je pismo, v katerem mi je izrazil podporo pri pisanju bloga proti trpinčenju otrok)
-Žurnal 24 (objavili so prispevek na to temo na svoji spletni strani in v časopisu)
-Radio 1 (problemu trpinčenja otrok bodo posvetili pozornost tudi na svojem radiu)
-UNICEF Slovenija (povabili so me k sodelovanju z njimi preko Nacionalnega odbora za participacijo otrok in mladine Slovenije)
-Zveza prijateljev mladine Slovenije (na moj naslov mi bodo poslali dodatno gradivo, ki mi bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju objav na tem blogu)
-Beli obroč Slovenije (njihova predsednica mi je izrazila podporo pri pisanju mojega bloga)
-Policija (poslali so mi statistične podatke o prijavljenem in obravnavanem trpinčenju otrok v Sloveniji).

Iskreno sem hvaležen vsem zgoraj omenjenim, ki so se odzvali na moj e-mail in mi izrazili podporo pri mojem početju ali opozorili slovensko javnost na problem trpinčenja otrok pri nas.
V kolikor sem koga izpustil, v kar dvomim, se opravičujem.

Takšno je realno stanje, koliko pozornosti in časa so naši mediji pripravljeni nameniti problemu trpinčenja otrok pri nas. Dejstvo je, po njihovem odzivu sodeč, da niso pripravljeni storiti ničesar, niti z besedo, kaj šele z dejanji, da bi mi pomagali v boju proti trpinčenju otrok v Sloveniji. Iz tega sklepam da je moralna drža in vest večine slovenskih urednikov in novinarjev na psu. Očitno pišejo in komentirajo samo aktualne aferice na področju slovenske politike in estradnikov, kajti to se danes bere (čeprav je danes prebrano jutri pozabljeno) in prodaja. Želja po čim večjem zaslužku (pohlep) pretehta dober in plemenit namen. Ali materialne dobrine lahko pretehtajo (nadvladajo) človekove pozitivne vrednote, vest, moralo? Očitno ja.

Sprašujem se, ali je to družba v kateri hočem živeti?

Za trpinčenje otrok ni opravičila! Nikoli!

Ne mislim nakladati in dolgoveziti s to objavo...
Rad bi podal eno dejstvo in nato še moje mnenje v zvezi z ljudmi, ki trpinčijo in zlorabljajo otroke. Taki osebki, ki trpinčijo otroke, si ne zaslužijo da jih označujem z besedo ljudje temveč obstajajo za njihovo poimenovanje mnogo bolj primerne besede - zločinci, izmečki, izrodki, brezvredneži, pošasti...

Dejstvo:
ZA TRPINČENJE IN ZLORABO OTROK NI NIKAKRŠNEGA OPRAVIČILA! NIKOLI IN NIKDAR!

Moje mnenje:
Vsi tisti, ki trpinčijo ali/in zlorabljajo otroke, bi morali biti obsojeni na smrtno kazen ali pa na dosmrtno zaporno kazen, brez kakršnekoli možnosti pomilostitve ali pogojne izpustitve. Brez kompromisov. Njihove identitete bi morali razkriti vsej svetovni javnosti, da bi vsi vedeli kdo so in česa so obsojeni!
Javnost, oziroma družba bi morala imeti ničelno toleranco do vseh oblik trpinčenja otrok. Družba bi morala striktno stigmatizirati, izločati in obsojati vse, ki trpinčijo ali so trpinčili otroke.
Torej - nihče naj ne odvrne pogleda če naleti na trpinčenje otrok, vsak naj jasno in glasno s prstom pokaže kdo trpinči otroke!

Grozljivo...

Video posnetek prikazuje grozljivo usodo prisrčnega fantka Peter Connelley-a iz Londona, znanega kot Baby P, ki je pri starosti 17 mesecev podlegel poškodbam zaradi fizičnega nasilja nad njim.
Peter je utrpel več kot 50 poškodb po vsem telesu, ki mu jih je v osmih mesecih namernega pretepanja zadal mamin partner.
Peter Connelley je umrl, potem ko mu je mamin partner brutalno zlomil hrbtenico.
(Videoposnetek je na YouTube objavil uporabnik broomcr, dne 27. november 2008)

April - mesec boja proti trpinčenju otrok

Mesec april je v ZDA in v nekaterih drugih državah poznan kot mesec boja proti trpinčenju in zlorabam otrok.

Najbolj problematični primeri nasilja in zlorab nad otroci so tisti, ki se pojavljajo znotraj družine, ker se dogajajo skriti pred očmi javnosti. Problem je tudi v sami slovenski mentaliteti, ki je, žal še vedno, precej tolerantna do fizičnega kaznovanja otrok znotraj družine. Dilema se poraja tudi pri vprašanju meje med vzgojno kaznijo in nasiljem nad otrokom. Ta meje je pri slovenskem narodu nekje za 7 gorami in 7 vodami. Meja tolerance fizičnega znašanja nad otroci v Sloveniji je zelo visoka in največkrat spregledana.
Nikakor ne more biti vzgojna kazen tista, ki pusti otroku modrico ali podplutbo. Vzgojna kazen ne sme biti nikoli odraz nadmoči in sile. Nikoli ne sme pustiti dolgoročnih psihičnih ali telesnih posledic. Vzgojna klofuta ali udarec čez zadnjico ne smeta biti nikoli rezultat nestrpnosti ali živčnosti staršev, oziroma zakonitih skrbnikov.

NAMEN VZGOJNE KAZNI NI KAZNOVATI, TEMVEČ VZGAJATI!

Nobena vzgojna kazen ne sme otroka boleti ali raniti. Vzgojna kazen ne sme biti storjena s silo, ne sme biti produkt jeze in živčnosti. Vsaka vzgojna kazen, ki jo starši »dodelijo« otrokom mora biti storjena z ljubeznijo do otroka in željo da se le ta razvije v čim boljšo, odgovorno, družabno in strpno osebnost. Otrok se mora zavedati vzrokov in posledic zakaj je do vzgojne kazni prišlo, drugače kazen ni vzgojna.

KDO PRAVI, DA JE EDINA VZGOJNA KAZEN LE FIZIČNA KAZEN?!

Vsak otrok ima pravico živeti varno, brez nasilja. Tako nam narekujejo Ustava Republike Slovenije, Kazenski zakonik Republike Slovenije in naša zdrava pamet!
Je to tako težko doumeti??
Za nekatere očitno ja, žal…

ODPRAVIMO PROBLEM TRPINČENJA OTROK TAKO, DA ZAČNEMO ODPRAVLJATI VZROKE, KAJTI LE ČE BOMO ODPRAVILI VZROKE BODO POSLEDICE, PREPROSTO - IZGINILE.
NE TOLERIRAJMO NIKAKRŠNEGA NASILJA ALI SPOLNIH ZLORAB NAD OTROKI! BOJUJMO SE PROTI TRPINČENJU OTROK VSE LETO IN NE LE MESECA APRILA!